Lisca, Lovrenc in V. Kozje

Bike&Hike - Po vrhovih okoli Jurkloštra

Natisni

Nedelja je bila spet namenjena izpolnjevanju kolesarskih ciljev in želja. Začetek poti je bil v Rimskih toplicah na prodnatem parkirišču pred kopališčem. Po prečkanju Savinje sva zavila desno in se v vasi Brstovnica usmerila levo navzgor, klanci so bili zmerno strmi, ampak so vodili preveč naokoli, zato sva izbrala drugo, bolj strmo varianto do razglednika z oddajnikom, po rahlem spustu mimo kmetij sva se usmerila na gozdno pot, ki je bila na vrhu lepa kot iz pravljice, utrjena, pokrita z mahom in v prijetno hladni senci, kar naju je verjetno premamilo, da sva ji sledila predaleč in se prvič tega dne znašla v gosti podrasti poznopoletnega gozda.

Do prave ceste sva se prebila kot ponavadi v takšnih primerih, malo gori in doli, čez drn in strn in s kakšnim pozdravom koprive na golih nogah. Cesta, ki sva ji sledila, je bila kot se za takšne izlete spodobi - razgledna, neprometna in s podlago, ki je dovolila hitro vožnjo. Skozi Vrh nad Laškim in mimo Laške vasi sva se spustila do Globokega ter od tam nadaljevala vzpon mimo Curnovca do izhodišča za Veliko Špico. Čudovit vzpon po makadamu in potem lepo brezpotje do sicer nerazglednega vrha. Spust do Jurkloštra je bil prava poslastica, razgleden, ravno prav hiter, dišeč po poletnem cvetju in v spremstvu tisočerih metuljev. V Jurkloštru sva napolnila plastenki in po še eni makadamski poti začela vzpon do etapnega dnevnega cilja - Lisce. Pot je bila spet prečudovito lepa, po severni strani Špičjeka in Ivča proti Ješivcu, pri prvi kmetiji za pašniki pod Ješivcem sva zavila desno navzgor in se kar naenkrat znašla v brezpotju močno zaraščenega travnika, naslednja oporna točka je bila kmetija na sosednjem bregu, popolnoma zapuščena od vseh, ki so jo nekdaj imenovali dom, ampak kot sva po boju s celo vojsko kopriv in ostale podrasti ugotovila, močno zavarovana z delujočim električnim pastirjem. Na najinem zemljevidu pa čeznjo vodi markirana pot. Ponovno sva se morala znajti tako, da sva preprosto šla v pravo smer, vendar čez debla, kamenje, gosto smrečje in posamezne zelo strme odseke. Po preboju na plano sva se znašla na poti, ki naju je kmalu pripeljala do stika s planinsko potjo na Lisco. Našla sva cikcak prehod primernejši za kolesarje in kmalu dosegla cesto na Lisco. Postanek pred domom na Lisci ni vreden omembe, kmalu sva gostilniško nedeljsko veseljačenje pustila za sabo ter se spustila do naslednjega križišča poti, kjer je padla odločitev, da greva še na bližnji Lovrenc. Spet malo vzpona po razgledni asfaltni in makadamski poti, stisk roke in kratko dnevno statistično poročilo pred cerkvico, potem pa samo še božanski spust. Pravo užitkarjenje na dveh kolesih, verjetno zasluženo po skoraj sedmih urah na kolesu. Cilj v Rimskih toplicah sva kmalu zapustila, kopanje v bazenih zaradi gneče popoldan ni bilo več tako mikavno, kot se je to zdelo dopoldan. A.


Tehnični opis:

razdalja
60.2 km
max-min min max gor dol
718 m 216 m 934 m 1977 m 1969 m