• Gore

    Zadnje ture v visokogorje in malo nižje...

  • Voda

    Večdnevni touring s kajakom po rekah in morju...

  • Naokoli

    Enodnevni in večdnevni izleti v naravo...

  • Bike&Hike

    S kolesom  in peš, gor in dol... 

Kokrska Kočna in Grintovec

Kokrska Kočna in Grintovec

Marec 2015. Vremenska napoved na prvi pomladni dan je ugodna. Zadosti velik razlog, da krenem proti Suhadolniku nad dolino Kokre (903 m), kjer s Silvom pustiva avto in usmeriva vse sile navzgor, proti Kočni in Grintovcu.  Prvotni namen prečenje grebena Kočen in naprej do Grintovca želiva opraviti še podnevi, zato časa za obiranje ni, zavedava pa se, da bo to močno odvisno od vremenskih in snežnih razmer v visokogorju.

Snega spodaj praktično ni, turna smuka s smučmi na ramenih deluje sizifovsko in čeprav iščem žw v spodnjem delu bolj zasnežene prehode, mora Silvo smuči večkrat sneti. Pod plezalnim delom poti čez Taško sneg otrdi, nekje malce višje je na trenutke primerno vzeti z nahrbtnika tudi cepin. Čez Grdi graben ni nobenih stopinj, tudi Kočne še ne obiskujejo prav pogosto v tem času. Za razliko od Grintovca, ki postaja prava zimska romarska pot vseh vrhovov željnih planincev, se Kočno opazuje praviloma prav od tam, z vrha Kamniško - Savinjskih Alp. Na poti navzgor prečiva nekaj grap, ki so večinoma lepo prehodne, spust pri prehodu čez graben pa je sorazmerno zoprn, saj flanke južnega snega pod nogami dobesedno odstopajo. Pod bivakom najo obda megla, ki z vetrom napoveduje spremembo vremena. Hoja mimo bivaka in do vznožja sten Kočne mine v iskanju najlepših prehodov, saj se vidi zelo slabo. Pod glavno grapo se megla razkadi in opazim, da je Silvo že kar dosti pred mano, zato začnem uživati v razgledih, ki se odpirajo nad morjem meglic v dolini. Piramida Grintovca, na vrhu katere je nekaj pristopnikov, ponuja impozanten občutek opazovalcu, da je resnično priviligiran, da je lahko del nečesa takega. Počasi se zažrem v strmino grape in v pol ure dosežem vrh spomladi zasneženega melišča. Silvo si je z vso svojo kramo uspel ogledati še prehod k vzhodnemu vrhu Na križu in vrh Podnove doline, ki počasi postaja najin naslednji cilj v tem predelu. Brez železja tudi tokrat ne gre. Zavarovana plezalna pot na Kočno je v dobršnem delu že nad snegom, tako da pravih tehničnih težav do vrha ni več.  Razmere na grebenu so videti resne in čeprav sva opravila vzpon v manj kot štirih urah, deluje, da sva za vseeno prepozna. Sneg je že zelo zmehčan in odstopa od podlage, po takem pa imam na izpostavjenem grebenu k Jezerski Kočni že pred tem, da sploh poskusim, dokaj slab občutek. Če pomislim, da je Silvo vlačil smuči vse do vrha, da bi smučal, pade nova, boljša ideja - odsmučaj nazaj v Dolce in potem še vzpon na Grintovec. Na sestopu izbereva grapo, ki se v spodnjem delu konča z desetmetrskem skokom, kar pa ne zmanjša avanture pri sestopu. Ozkost in naklonina je primerna za ekstremni spust, na trenutke mi je kar hudo, ko poslušam škrtanje smuči na skalah skokov dober meter širokega prehoda v grapi. Ko ugotoviva, da za spust pod stene potrebujeva vrv, ki sem jo kot ponavadi pustil v avtu, preplezam rebro nazaj v glavno grapo na mestu, ki se je izkazalo za otročje lahko. Spust k bivaku je bil za turnega smučarja užitek dneva, sam pa vključim svoje tekaške sposobnosti lovljenja ubežnika.

Kočna:


Na Grintovec. Silvo se že dodobra obloži, ko priletim do točke, kjer je spet potrebno obrniti navzgor. Vzpon čez Ovnov čer in po Strehi na vrh. Začuda sva sama, vzpon pomeni zame tudi olajšanje, saj se po osmih urah preganjanja počasi ugašam. Posnamem smučarski spust in nekaj panoramskih detajlov spreminjajoče narave. Na Korskem sedlu si ogledam zimsko sobo, v kateri pogrešam peč.Do avta ostane še kakšno ura in pol, izbereva staro položnejšo pot, ki je bolj primerna za smučanje. Malo pred koncem se spomnim svojega prvega poskusa prehoda na silvestrovo leta 1999, ki se je pri ugrezanju do pasu nekje na delu, kjer sem, končal z odhodom v dolino. Tudi tista dva gamsa, obležana na poti, mi nikakor dolgo časa nista šla iz glave. Če k temu prištejem še dogodke, ki so se dogajali na kmetiji tega leta in misterij, ki se naj bi naključno rešil dobri dve leti kasneje nekje pod stenami Kalškega grebena,  je to kraj primeren za kakšno dramsko uprizoritev. Ko se spominjam Zaplotnikovega opisa in njegovega odraščanja tu zgoraj in sanjarjenja, ko človek z mislimi poleti višje, zato ker živi v tako posvečenem delu sveta, pa mi je tudi jasno, da mistika navdihuje. Mogoče je to edino, kar šteje. 

Grintovec: 

Pomen besede Kočna
Simon Lenarčič v etimoloških biserih pojasnuje ime na naslednji način: za to ime etimologi trdijo, da je »nejasno«, kot možno osnovo imena pa omenjajo celo latinsko besedo coccinus (»škrlaten«) in se pri tem sklicujejo na našo Škrlatico in retoromansko »rdečo kravo« (kotschna). Toda gora Kočna je škrlatna le kdaj pa kdaj (ob izjemnih sončnih zahodih), dolina pod njo (Makekova Kočna) pa najbrž nikdar. In ker »na koncu zaprtim gorskim dolinam« pri nas pravimo kot [gl. SSKJ] (npr. Matkov kot, Robanov kot), skoraj ni dvoma, da tudi ime Kočna pomeni isto in da je potemtakem tako kot beseda kočnik (»zob v kotu ust«) nastalo iz osnove kot (to možnost etimologi omenjajo samo mimogrede, na drugem mestu, za besedo kocen!). Navsezadnje je tudi kraj Kočna nad Jesenicami na koncu, v kotu doline (gledano iz blejske smeri).

Pomen besede Grintovec

O tem na široko piše Stanko Dimnik v Planinskem vestniku iz leta 1958, ki je tudiobjavljen na spletu.

 

Priporočeno branje

Knjiga relativnosti pomena zmage posameznika in o moči sanj, ki so nujne, a hkrati nevarne. Knjiga o izgubi, ko je cilj dosežen, razmišljanja o pomenu sreče in o načinih iskanja svobode.   


Knjiga o človeku, ki je vso svojo življenjsko energijo prenesel v navpične stene. Skupaj s svojimi soplezalci je tako utrjeval filozofijo novodobnega alpinizma. Pri njemu ni nikoli bilo dovolj, da cilj tudi doseže, potrebno je bilo tudi zadostiti drugim pogojem - da je bil cilj dovolj težak in da ga je osvojil na način, kot ga ni še nihče pred tem. Zgodbe, ki govorijo o tem, da lahko  človeški minimalizem in preprostost z veliko mero odločnosti določa izjemne dosežke, ki se jih ne da spregledati. Razen, če si predsednik kakšne države. Knjigo imam in je v posojo...