Pot do soške doline nas tisto soboto vodi mimo Vipave. Kanjon potoka Bela še nisem videl v živo, kar me spodbudi, da ob postanku poičem še vas Vrhpolje. Seveda nam odločitev olajša plezališče. Medtem ko  otroci komaj čakajo malico, ideja, da bi šli še malo tja, zmaga.  Prevozimp še nekaj serpentin nad naseljem in smo že  nad Tomom in Jerryjem... 

Firbec nas matra, tako da se spustimo tudi nižje v kanjon in poičemo prehode neposredno ob potoku. Čudoviti spodmoli in tolmuni so vabili k počitku in osvežitvi. Kar najraje bi ostal še nekaj časa in potem splezal še kakšno, razprl tisto visečo vrežo in počakal, da me mine želje, da grem naprej...