Višinska razlika +/- : 2404 m
Dolžina: 59 km
Obvezne točke ture:
- Mornova zijalka (10 km)
- Forma Viva Bele Vode (13.8 km)
- sedlo Kramarica (21.8 km)
- Smrekovec (26.4 km)
- jezerce Kolarica (33.9 km)
- Medvedjak (36.7 km)
- kota 1184 m na robu Tirskih peči (39.8 km)
- hotel Golte (42.9 km)
- Šmihel nad Mozirjem (52 km)
- Mozirje (59.2 km)
Iz Mozirja greš navzgor v smeri potoka Ljubija in se po slabih dveh kilometrih ogneš prometu in zapustiš glavno cesto. Vzpenjaš se polagoma po cesti v senčni legi, vse do vasi Lepe njive nabiraš višinske metre,od tam naprej pa gre do vasi Florjan bolj navzdol kot gor.
V vasi zaviješ levo in kmalu je na desni smerokaz za Mornovo zijalko, jamo odprtega tipa. Po makadamu pogumno v sotesko Hudega potoka vse do vhoda v jamo! Nadaljuješ v smeri vasi Bele vode, zato se vrneš nazaj v cesto, kjer prebereš, da je do Belih Vod še 2 kilometra. In to kakšna. Če sonce nabija v zatilje, je dražljajev še preveč. Poišči ustrezen prenos, saj ga tu resnično potrebuješ. Ko prisopihaš do vasi, se ti razkrije svet pašnikov in kmetij, nad tabo je cerkev sv. Križa, ki ni tako blizu kot se zdi. V vasi poiščeš formo vivo, kjer je dobro mesto za postanek, če ga potrebuješ. Do gostilne Savinek nad tabo ni daleč, a se tam klanec ne konča. Če si resnično želiš k cerkvi Sv. Križ, se pri gostilni zavije rahlo navzdol, a je potem do cerkve še več kot 200 višinskih metrov klanca, ki se jih, če nisi prevelik ljubitelj oltarjev, po takem vzponu odpoveš brez prevelikega očitanja. Cesta se vzpenja še naprej in šele ko zmanjka asfalta nad 1000 m (nad kmetijo Počivalnik :)), zapelješ na makadam.
Tu klanci niso več tako divji, lahko si odahneš in začneš lahko uživati v razgledih na Smrekovško pogorje. Začutiš pridih samote koroških gozdov. Višinomer od Mozirja že kaže 900 premaganih metrov višine, do sedla Kramarica pa je še daleč. Pri Smenskem vrhu pri zasebni hiši z napisom Smrekovec zaviješ levo, pot ni razgledna, a se v samoti gozda čutiš priviligiranega in spusti ter občasni vzponi hitro minejo. Vzpon na sedlo Kramarica je ravno pravšnji, da si prav tam lahko zadovoljen, saj si pod najvišjo točko ture - vrhom Smrekovec, do katerega pa je kljub vsemu še dobre pol ure. Pri koči pustiš kolo ter jo mahneš v smeri vrha, s katerega ti je jasno, da si zaslužil za pošteno kosilo. Golte na pogled že vabijo, a če si vzameš še kaj časa zase, se raje ulezi na vrhu v trave in preveri, ali je v tem času na pobočju še kaj borovnic in brusnic. A ture še zdaleč ni konec. Pogled proti začetni točki ture ti pove, da si daleč in kolo postane tvoj prepotrebni zaveznik pri premagovanju kilometrov v dolino. Na Atelskem sedlu te smerokazi kar pošiljajo v smer Ljubnega, a zaviješ desno ob Kalskem grebenu in po hitrem spustu in kratkem vzponu dosežeš sedlo Kal. Pot te tam usmeri v smeri za Golte.
Če imaš še kaj dinamita v nogah, lahko navijaš do konca, prav do Starih stanov, kjer zaviješ levo po makadamu in od tam slediš markacijam za kolesarsko krožno pot. Prečiš nekaj pašnikov, nekje v gozdu pa naletiš na smerokaze, kjer poiščeš tudi Kolarico.
Označena pot po Golteh za pohodnike vabi, a se raje spustiš v smeri Mozirske koče. Ko prideš do ceste iz doline, kreneš desno do hotela in ptem naprej na vrh Medvedjaka, kjer lahko pustiš kolesa) in najprej do koče Trije ploti, kjer ti ni čisto jasno, čemu, razen v komercialne namene, v tako naravno okolje umeščajo umetna jezera. Konjski vrh je na levi, a greš po desnem robu do konca pašnikov, ki jih zapustiš na skrajnem robu planine neposredno nad Tirskimi pečinami.
Začne se najtežji del ture, iskanje kote 1184. (skoraj Orwellovska 1984 avantura). V strmem spustu slediš slabo vidni poti neposredno nad robom pečin, ki padajo na levi v dno tudi po 100 metrov globoko. Pogled čez rob ni za vrtoglave, pot sama meter stran pa je nadvse udobna in romantična. Občutek imaš, da ne bo skozi tako. Nekaj čuta je potrebno tudi za iskanje prehodov na poseki, kjer prehod vabi na levo (avtor sestavka tukaj omenja, da je neuspešno iskal prehod pod pečine z desne, kamor ga je zapeljala stečina, se je zaradi neustrezne opreme raje predčasno obrnil - plezanje po skrajno izpostavljenih travah in listju). Ti greš raje naprej čez šavje, kjer ugledaš nadaljevanje poti, ki se konča na koti na nadmorski višini 1184m. Nazaj pa sprva po isti, a rahlo levo te zvabi gost smrekov gozd, skozi katerega prideš do lovske preže, okoli katere je krmišče za divje prašiče, malo višje pa slabo vzdrževana gozdna vlaka, po kateri se hitro vračaš na greben. Tudi kakšno gobo lahko najdeš. Držiš se levo, dokler gre, nazaj prideš na pašnik pod jezerom po t.i. pastirski poti. Do hotela Golte te čaka kratek vzpon nazaj h koči Trije ploti, nato pa navzdol po smučišču do hotela.
Sledi pa vrhunec ture: več kot 1100 metrov spusta v Mozirje skozi Šmihel, kar pomeni 18 km čistega užitka vetrom v lasem (ali pod čelado), z minimalnim zaviranjem in z mislimi na doživeto.